„Pójće wšitcy ke mni, kiž sće sprócni a wobćeženi, ja was wokřeju“ (Mt 11,28).
Naš Knjez zrozumi tych, kotřiž so mučni wo dobro prócuja a tež ćeže žiwjenja nazhonja. Prěnjotnje počahuje so tuta sada na Židow, wobćeženych ze stotorymi bjezmyslnymi farizejskimi kaznjami. Dale hladajo, dótka pak so wšěch, kotřiž maja wšelakore starosće. Jězus ze swojej miłosću je kmany dać modlacemu so čłowjekej nic jenož ćělny wotpočink, ale wosebje tón dušiny. Měnjene je do pokoja mysli přińć. Jěsus slubi nam potajkim pokoj wutroby. A tón pokoj rěka pokoj w Bohu, kotryž swět nam darić njemóže (Jan 14,27). Čłowjek tutón pokoj nazhoni, jeli so modli a prócuje wo žiwjenje bjez hrěcha.
TAD