M. Luther wo čitanju Stareho Zakonja

Martin Luther je najbóle jako přełožowar Swjateho Pisma znaty.

Tola njeje wótc reformacije je jenož přełožował, ale tež wukładował. Na přikład je wón wot 1513 do 1519 přednoški wo Nowozakonskich listach, kaž Romjanam, Galatam a Hebrejam dźeržał.

Luther njeje pak so jeno jako docent z knihami Noweho Zakonja zaběrał. W naspomnjenym času přednošowaše wón tohorunja wo Knize Psalmow a so praji, zo podawaše tohorunja Knihu Genezis.

Wulki reformator měješe tež zajimawy napohlad na čitanje Stareho Zakonja.

Po jeho měnjenju ma so wón na dwě wšelakorej wašni čitać: Literarnje a duchownje.

Při literarnym čitanju dźe jeno wo stawizny wuzwoleneho ludu, a při duchownym so pyta to, štož nastupa Jězusa Chrystusa: Jeho žiwjenje, smjerć a zmortwychstanjenje.

Literarne čitanje bjez duchowneho, kaž to twjerdźeše Luther, njeje dospołne, dokelž historiski niwow Stareho Zakonja je jeno sćin swětła a znamjo (signum rerum) dospołneje prawdy (res ipsa) Noweho Testamenta.

DJD